Zgodovina Grčije
Na območju današnje Grčije se okoli 2000 pr. n. št. (bronasta doba v ostali Evropi) prva visoka evropska kultura. Njen razvoj delimo v več obdobij:
- predhomersko (2000 pr. n. št. - 800 pr. n. št.)
- arhaično (800 pr. n. št. - 500 pr. n. št.)
- klasično (500 pr. n. št. - 300 pr. n. št.)
- helenizem 300 pr. n. št. - 30 pr. n. št.)
Zemljepisno se je Grčija na severno, srednjo in južno. Sever sta obvladovali pokrajini Tesalija in Epir. Tesalija je imela največ ravninskega sveta. Na tej veliki tesalski ravnini je imel takratni človek veliko možnosti za razvoj kmetijstva in gospodarstva in s tem tudi dobro možnost za življenje. Zato se je človek tukaj naselil že zelo zgodaj. Tesalija je bila najbolj znana po konjereji, vinski trti in oljki. Mejila je z Makedonijo in na tej meji med njima je stala najvišja gora Grčije Olimp na kateri naj bi živeli bogovi. Epir pa je v nasprotju s Tesalijo bila gorata in manj razvita pokrajina, njeni prebivalci pa so veljali za polbarbare. V Epiru je stalo eno najstarejših grških preročišč Dodona. Srednjo Grčijo sta obvladovali pokrajini Atika z središčem v Atenah in Beocija s središčem v Tebah. V majhni pokrajini Fokis v srednji Grčiji je stalo najpomembnejše preročišče v Grčiji to je preročišče v Delfih. Srednjo in južno Grčijo je povezoval 6,5 km široka Korintska ožina. V srednji Grčiji se nahaja tudi velik polotok Peloponez, ki je bil v Grški zgodovini zelo pomemben. Razdeljen je bil na številne pokrajine. Najpomembnejša in najmočnejša je bila pokrajina Lakonija s središčem v Šparti. Grki so že v najstarejši dobi naselili tudi otoke v Egejskem in Jonskem morju. V Egejskem morju ležita dve skupini otokov,ki jih razdelimo na: Kiklade in Sporade. Med Kikladskimi otoki sta najpomembnejša Delos in Paros. Med Sporadskimi otoki pa sta bila najpomembnejša otoka Rodos ter Kos. V Egejskem morju je bil največji otok Evboja ter eden najbolj znanih, otok Lesbos na katerem je živela pesnica Sapfo. V Jonskem morju pa je najbolj znani otok Itaka, ki je rojstni kraj grškega junaka Odiseja. Grčija ni imela veliko naravnih bogastev. Izjeme so bili rudniki srebra v Atiki ter rudniki železa v Lakoniji. Kositra najpomembnejše kovine za pridobivanje brona sploh ni bilo in zato so le tega morali uvažat iz drugod. Grčija je obmorska dežela. Noben kraj v stari Grčiji ni bil od morja oddaljen več kot 90 km. Na vzhodu Grčije je obla zelo razčlenjena in zato so na tem delu Grčije zgradili veliko pristanišč. Zahodni del pa je bil manj razčlenjen in zato ta del ni imel bistvenega pomena. Po morju so v Grčijo prišli vplivi iz drugih krajev. In takole se je razvila prva večja kultura v Evropi.

Geografija
Grčija je pretežno gorata država (približno 80% ozemlja sredogorskih območje), reke imajo nizke vodostaje, kratkoročne pretoke in nobena ni plovna, predstavljajo pa naravne poti, saj povezujejo notranjost z morjem. Gozdovi pokrivajo samo 15% celotne površine, zaradi pogoste suše prevladuje nizko sredozemsko trdolistno grmovje.

Gospodarstvo
Skoraj polovica prebivalstva Grčije živi od kmetijstva. Izredno pomembna gospodarska panoga je turizem. Grčija ima zelo razvejane obale in ugodne biološke razmere, ki omogočajo razvoj obalnih ribolovnih območij, vendar so zaradi naraščujočih potreb turizma ribe v veliki meri uvožene. Dobro je razvito spužvarstvo.Najpomembnejša industrija v Grčiji je vezana na proizvodnjo aluminija, pomembna je kemična industrija, prav tako tudi tradicionalna proizvodnja obrtniško-manufakturnega tipa in najrazličnejše storitvene dejavnosti.

Kmetijstvo
Od kulturnih rastlin v Grčiji gojijo oljke, fige, agrume in vinsko trto. V dolinah uspevajo tudi žitarice, tobak (izmed največjih proizvajalcev na svetu), sezam, mak, riž, bombaž (največji proizvajalec v Evropi), pridelujejo tudi zelenjavo, povrtnine in sadje.